Oče glasbenik bi si morda želel sina, mama finančnica bi si želela, da postane diplomatka. Pa se je lotila vsega drugega. Od mladostniške vodje animacije za turiste v Istri, do vodje kastingov, televizijske ustvarjalke, organizatorke snemanj, tajnice režije, organizatorke, producentke reklam, dogodkov, koncertov, ljubljanskega tedna mode in edine prave piranje.
Nama je bilo zelo zabavno. Vi pa le zagrite v njene misli. Ne bom vam žal.
Vržeš me v vodo in plavam.
Najprej sem se morala v šoli ene parkrat stepsti. Oče me je namreč vzgajal za fanta. Hotel je imeti sinove, dobil je pa dve hčerki. (smeh) Midve s sestro sva bili »Vinetou« do ne vem katerega leta. Okrog sva letali s puškami in podobnim. Zares se niti ne spomnim, kdaj sem dobila prvo punčko.
Ja, oče je bil član Big banda in nama je iz tujine, kjer je nastopal, nosil igrače kakršnih ostali še niso imeli. Na primer avtomobilčke na daljinsko upravljanje.
Mama je bila finančnica. Stritktno urejena gospa, ki je hotela imeti vse »by the book«. Iz mene je hotela narediti diplomatko, kar sama nikdar nisem želela postati. Govorim namreč veliko jezikov. En starš je iz Madžarske, drugi je pol Madžar, pol Hrvat, jaz pa sem rojena tukaj, v Sloveniji. Poleg tega sem na Gimnaziji Poljane naučila še špansko, nemško, malo se je name prilepila še italjanščina. Zato je hotela, da zaplavam v diplomatske vode. Pa sem se lotila raje vsega drugega.
Vedno nekaj prčka. Rada potujem. Berem tudi rada. Ampak, tudi ko ne delam, po navadi delam. Me že kdo pokliče. Ali pa me lastne ideje vržejo iz spanca ali počitka na plaži.
Delala sem po hotelskih terasah, po Istri. Za poletno službo sem vodila programe animacije za turiste. Razni izbori za Miss in podobno. Po tem sem začela vodit castinge, mislim da je prvi bil za IMV prikolico (proizvajalca Adria). Kasneje sem postala organizatorka, pa potem tajnica režije, ni da ni.
Najlažje bi bilo reči producent. To namreč zajema veliko različnih področij.
Prilagodili smo se kot vsi. Več smo bili v montaži in se je nekako izšlo.
Potovanja in vodni športi so tisti, ki me polnijo. Sicer me je v zadnjih dveh leti »pojedel job« in sem šport malo opustila, ampak sem sedaj ponovno začela z njim.
V bistvu ni. Meni je glasba v privatnem svetu bolj pomembna. Razbremeni me. Koncerti, potovanja to je tisto, kjer polnim svoje baterije. Ko mi nekaj »dopizdi« pohitim v Kino Šiška, tam se malo spraznim. Dajte mi metal, glasbo na glas, si mislim - in samo nekaj trenutkov in … AAAAAAAaaaaahhhh … I'm fine. Spet sem vredu.
Ne. Jaz ne. To je režiserjevo delo. Jaz sem produkcija. V kreativni del se ne vtikam. To imamo razdeljeno. Zelo rada poslušam glasbo, nočem pa je izbirati za druge ljudi. Če me že vprašajo ali bi tega ali onega, potem si že izberem enega, kaj več kot to pa ne.
Ja, v bistvu ful. Rada imam industrial glasbo.
Ne moji..
Mislim, da del tega bo seveda ostal. Meni osebno je to nekako malo »bullshit. Sem zelo analogni človek.Biti »online« je trenutna rešitev, je dobra, nekaj se dogaja, samo to ne more obstati, ker človek rabi človeka. Po eni strani pa so se določene stvari zelo poenostavile. Včasih je bila cela znanstvena fantastika dobiti nekega gosta ob določeni uri, da se je na primer javil na Skype. Danes ni več tako. Dejstvo pa je, da ljudje hočejo / hočemo in želimo imeti druženje v živo.
V bistvu so mi prinesli kar veliko posla. Komuniciram pa na vsakem družbenem omrežju drugače. Omrežju primerno.Meni so družbena omrežja predvsem to, da me ljudje, naročniki na primer - spoznajo, da potem ni nekih presenečenj. Sem na prvo žogo kar »hard to handle«, če me ne poznaš prej. Imam tudi odklenjen Instagram na primer, ničesar ne skrivam. Ljudje pa malo niso navajeni iskrenega komuniciranja, tudi na Facebooku sem zelo direktna. Imam pa zelo rada ignore, snooze, unfollow in podobne pogruntavščine. Z naklonjenostjop kdaj uporabljam tudi te funkcije.
Delaj to kar hočeš delati, poišči pot do tja. Opravi vse »jobe«. Jaz sem na snemanjih prala tudi spodnje perilo, nogavice, organizirala statiste, prijela za tisto, kar je moralo biti narejeno takoj ali naslednji dan. Tako je še danes! Na primer Ljubljana Fasion Week. Še po vsakem sem šla na koncu čistiti in nositi smeti. A veš, tisto ko še teče vse ven iz velikih črnih vreč. Jaz pa sicer v Chloe obleki, a natovorjena z vsemi smetmi, ki jih nosim do kontejnerja. Na Skrivni večerji tudi, jaz pospravljam na koncu. Tukaj ni prostora za biti fin in se česa ne lotiti, ker moje rokice pa tega ne bi. Morš poznat VSE odtenke projekta, kot pravim – vse »jobe«. In ko jih spoznaš – takrat si lahko šele dober.
Nimam vzornikov! Sama sebi sem inspiracija. Vem, da se morda sliši malo tako… ampak meni je to otročje. Ne more mi biti inspiracija nekdo, ki ga sploh ne poznam. Delala sem z zvezdami in lahko povem, da na koncu so navadni ljudje dosti boljši kot zvezdniki. Po večini.Vsi pa smo samo ljudje, ki gremo zjutraj na WC. Se pa lahko od vsakega človeka veliko naučiš. Kako se dela in kako se ne dela.
Definitivno moram vedeti vse, kar se dogaja. Se pa ne poglabljam veliko v drobnarije, razen če zavoham s tistim 9. čutom, ki mi pove, da mogoče bi bilo pa dobro, če postavim dve vprašanji več in se prepričam.
Ene polovica se me bo zapomnilo kot »bitch«, druga pa bo rekla »kol'k je Melinda faca«.Edina stvar, ki mi je res pomembna je ta, da bo uspešen, zadovoljen in dobro na noge postavljen moj sin.
Najbolj zahtevno? Manegment Siddharte.
Težko je priti kot nov član v nek bend, ki je že postavljen in ima neko ime, ki sedaj išče neko novo pot (začeli so sodelovati po albumu Saga). Najtežje mi je bilo, ker nisem imela kontrole. Morala sem popuščati skupini in delu manegmenta, ki je bil tam pred mano. Sama bolj zagovarjam diktaturo kot demokracijo. Sem pa ta posel zalo rada delala. Preprosto obožujem rock'n'roll.
Moda. Fashion Week. Ko vidim, kaj smo vse naredili. Kako majhni smo bili. Danes pa imamo poznanstva po celem svetu. Poleg tega je to področje, kjer je vedno kaj novega. To me žene. Neznano!
Moj prvi album oziroma prvi nakup je bila kaseta Blondie – Autoamerican, pa Boney M – Ocean of Fantasy in Pomaranča (slovenska skupina).Danes pa ritem sekcija. Drum&bass, industrial. To me požene. Težko sledim vsem novim imenom, ker jih je to veliko. Včasih res ne vem več, kdo kam spada. Zelo rada pa hodim na festivale in tam preverim, kaj je novega.
…krivica.
…potovanja.
…veliko hrane in pijače (vina, sirčki, olivna olja).
… Buda (pevec Elvis Jacksonov), ko je pel na Dnevih Evrope- Voilare na SKA verzijo.
…se nekaj ne da. Vse se da.
…. jutri. Sonce..
... … ne bi imela plana.
Pripravila: Ula Furlan in Jure Miklošič
